Datum: 4. 5. 2016
Ameriški in britanski znanstveniki pravijo, da je za to kriva genska mutacija. Pojavila naj bi se le pri nekaterih pasmah psov, kot je labradorec. “Pri približno četrtini labradorcev obstaja biološki vzrok za obsedenost s hrano,” je povedala veterinarka in genetičarka na britanski univerzi Cambridge Eleanor Raffan, ki je vodila raziskavo, objavljeno v znanstveni reviji Cell Metabolism.
Raziskovalci so različico, ki se pojavlja na genu proopiomelanokortin, prvič našli v skupini s 15 debelimi in 18 suhimi psi. Pri nekaterih debelih so našli del DNK, ki je bil na koncu gena poškodovan. To je vplivalo na mehanizem v možganih, ki telesu sporoči, da ne potrebuje več hrane.
Na vzorcu 310 labradorcev so ugotovili, da so psi s tovrstno gensko poškodbo bolj čokati, da pogosteje prosijo za hrano in da se bolj posvetijo obroku kot tisti brez nje. Poškodba se je pojavila pri 23 odstotkih labradorcev, ki so v povprečju 1,9 kilograma težji od tistih, ki je nimajo.
Poškodba je bila presenetljivo pogostejša pri psih spremljevalcih, saj so jo našli kar pri treh od štirih psov. Ugotovili so še, da podoben del gena POMC manjka tudi pri ljudeh, ki se soočajo s prekomerno težo.
Loading ...
