Datum: 4. 10. 2016
Osmega oktobra bo minilo 25 let od uvedbe slovenskega tolarja, ki je odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Če imate doma še kak bon ali tolarski bankovec, ga lahko zamenjate v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se bo ta možnost iztekla konca letošnjega leta.
Tolar, ki je med predlogi o imenu valute premagal klas, krono, karant, lipo in še nekatere druge, je tako luč sveta ugledal nekaj čez polnoč 8. oktobra 1991. Pred tem so se v Sloveniji so se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju 1:1.
Tečaj tolarja je bil v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Večina tujih izvedencev se je zavzemala za fiksni tečaj, a je odločitvi za uravnavani drseči tečaj botrovalo predvsem pomanjkanje deviznih rezerv v slovenskem bančnem sistemu, možnosti zadolževanja na tujih finančnih trgih in širšega socialnega konsenza. A to se je izkazalo za modro potezo ob izbruhu kriz v 90. letih.
Banka Slovenije je prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1000 tolarjev – dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Sledili so bankovci za 10, 20, 200 in tako naprej. Na bankovcih so bile upodobljene znamenite slovenske osebnosti, na kovancih pa motivi avtohtonih živali na Slovenskem.
Tolar je pot sklenil z letom 2007, ko je slovenska nacionalna valuta postal evro. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro.
Loading ...
