Datum: 1. 12. 2016
Prvo obletnico smrti Simone Weiss bo pospremil dokumentarni film Lahko noč, ljubezen moja. Predpremierno so ga prikazali v Kinodvoru, na TV-ekranih pa si ga boste lahko ogledali prav na dan njene smrti 16. decembra.
S filmom so se avtorji želeli približati pevkinemu perfekcionizmu in jo predstaviti čim bolj avtentično. V njem o pevki tako spregovori vrsta javnih osebnosti, kot so glasbeni kolegi Pero Lovšin, Miki Šarac, Tereza Kesovija, Goran Karan in Al Bano, publicisti in novinarji Sonja Javornik, Vesna Milek, Manca Košir, David Tasić, Sašo Hribar ter psiholog Peter Praper. Denimo Elza Budau pove, da je bila Simona Weiss estradnica po videzu, ne pa pa po duši. Tudi večina ostalih govorcev – med osrednjimi je njen soprog – pohvali njen mil, a odločen značaj, vedrino, inteligentnost, preprostost in humanitarnost.
Gledalec med drugim izve, da se je Simona Weiss prvič v javnosti predstavila kot manekenka. Leta 1984 se je prijavila na tekmovanje za Miss Slovenije v okviru tekmovanja za Miss Jugoslavije in osvojila drugo mesto. V svoji glasbeni karieri je posnela okoli 200 skladb in izdala 20 albumov v skupni nakladi pol milijona izvodov. Pri delu ji je ves čas tako zasebno kot poklicno stal Goran Šarac, ki jo je spoznal kot član skupine Rendez-Vous.
Pevka, prepoznavna po uspešnicah, kot so Mati, 5 poljubov, Tisoč želja, Ti si ljubezen, Ena želja, Vzela sem si Štajerca, je v drugi polovici 90. let kot prva slovenska izvajalka začela koncertirati po velikih športnih dvoranah. Napolnila je vseh 20 slovenskih športnih dvoran, vključno z ljubljanskim Tivolijem, kjer je nastopala petkrat. Nastopala je tudi s tujimi pevci, kot so Al Bano, Tereza Kesovija, Goran Karan in bila prva nagrajenka viktorja za glasbenega izvajalca.
Po rojstva otroka se je leta 2000 umaknila z odrov. Na sceno se je vrnila s ploščo Računam nate, leta 2004 pa se je spet umaknila v zasebnost. Posvetila se je podiplomskemu študiju psihologije in pomagala otrokom z avtističnimi motnjami. Umrla je za rakom v slovenjegraški bolnišnici.