Datum: 16. 12. 2013

Tako imenovani kuhanček je postal nekakšen decembrski “mus”, nekakšna “zdrava tradicija”. Drži se je tudi naš leteči reporter, Grega. Srečo je povedal, da gre prodaja vina kar v redu. Pr’ Snežkotu prodajajo vipavska vina, rdeče in belo, njihova kvaliteta da je dobra. Grega seveda zanima, kako se ta kakovost meri. “Mi smo naredili čisto svojo recepturo in kvaliteta se meri po gostih, ki se vračajo,” se nasmeje Srečo.

Več prodajo belega vina, razmerje je približno 70 : 30 v korist belega. Kako pa je s sladkorjem? “Mi damo 15 l vina, 5 l vode in 0,80 kg sladkorja.”

Igor je eden izmed tistih, ki se vračajo na stojnice s kuhanim vinom. “Kako se meri kvaliteta? Ja predvsem v okusu, da ima okus po vinu in ne po vodi,” enostavno odgovori.

Grega sprašuje tudi, po koliko spitih glava boli. “Odvisno. Je potrebno drug dan v tem primeru še kakšnega spit,” pravi Klavdija. Klin se pač s klinom zbija.

Na stojnicah v središču Ljubljane je potrebno za merico kuhanega vina odšteti od 1,30 navzgor.

Foto: ljubljana.si (Nik Rovan)