Datum: 11. 12. 2013

Leteči reporter Grega rad obišče kak hrib, goro, tudi takrat, ko ni dan gora. Šmarna gora je tudi rada njegov cilj: “Čeprav nisem Ljubljančan! Saj se ji tudi Zlatko in Srečko nista izognila,” se pošali.

Dobrih 45 minut hoje je do Šmarne gore, kjer je tudi pozimi – ko je sicer v dolini megla – rado sonce. V takšnih dneh jo obišče res veliko število ljudi. Gostinka na Šmarni gori, Ana Češnovar, pove, da “vzpon” tisti, ki so dnevno aktivni, premagajo povprečno v pol ure. “Da pa ne pozabim povedat, od letošnjega leta imamo tudi uraden record Šmarne gore, ki znaša 11 minut in 11 sekund.” Postavil ga ni domačin, pač pa gorski tekač iz Afrike.

Tudi če ne podirate rekordov, pa vas na vrhu čaka obrok zmagovalcev. “Nekaj klasičnih jedi, ki so dnevno na jedilniku; jota, enolončnice, ričet, kakšne koline, krvavice, pečenice, kranjska klobasa je letos najboljša,” se pohvali gostinka Ana. Skodelica jote brez mesa stane 3,50 evra, čaj 1,20 evra.

Na Šmarni gori je tudi pozimi pisano. “Ni lepšega, kot priti po celem snegu. Tudi že takrat, ko je pot uhojena, je lepo. Z derezami na nogah je pot morda cello bolj varna, kot v jesenskem času, ko je po poti veliko listja in zna drseti.”

Foto: smarnagora.com